Premier Golob: Domovi za starejše bodo zaradi novega prispevka dostopni vsem

Kapica pri ceni doma za starejše je namreč postavljena prav v višini zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe v znesku 781 evrov, je predsednik vlade Robert Golob pojasnil v odgovoru na poslansko vprašanje Alenke Helbl iz SDS.

S 1. julijem se je po njegovem pojasnilu začel pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ta se v enem delu že izvaja, v preostalem delu pa se bo izvajala postopoma skozi mesece in bo do konca leta v celoti zaživela, je napovedal.

Dolgotrajna oskrba na domu po njegovem opozorilu pa že postaja realnost. V naslednjih tednih bodo pripravljene odločbe, tisti, ki potrebujejo pomoč drugega, pa bodo prejeli dolgotrajno oskrbo na domu. Do zdaj so morali svojci osebe s potrebo po pomoči drugega plačevati tudi 2000 evrov ali več za ljudi, ki so nudili pomoč na črno. V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi pa bo oskrba na domu brezplačna, je spomnil.

Ureditev dolgotrajne oskrbe in njeno financiranje je po njegovih besedah nujno. "Vsakemu od nas se namreč lahko zgodi, da bo na stara leta primoran iskati pomoč pri vsakodnevnem življenju, pri soočanju s tegobami v starosti," je opomnil.

Po njegovih besedah je to nekaj, kar je v časih starajoče družbe "naša civilizacijska dolžnost do naših mam, očetov, babic in dedkov". "To je nekaj, kar mi, ki smo še v cvetu ustvarjanja, prispevamo za to, da oni z dostojanstvom lahko preživljajo svojo jesen," je izpostavil.

Poslanka SDS je opomnila, da bi se dolgotrajna oskrba na domu glede na zakon morala začeti izvajati 1. julija, a je pravica ostala le na papirju. Spomnila je, da Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zahteva odstop ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. V SDS se z zbornico strinja, je povedala. Hkrati je zahtevala razpravo o premierjevem odgovoru na njeno vprašanje.

Golob: Med javnimi storitvami in davki smo našli pravo ravnotežje

Davki so po navedbah premierja namenjeni temu, da lahko vsak od nas dobi kakovostno šolanje in zdravstveno oskrbo in da se lahko dostojno stara. Ob rekordnih dobičkih gospodarstva je vladi po njegovem uspelo najti ravnotežje med javnimi storitvami za ljudi in med davki, je dejal v odgovoru Janezu Ciglerju Kralju iz NSi.

Cigler Kralj je namreč vladi očital, da vlada z odloki, odredbami in pravilniki, čeprav v njenem času ni bilo nobene epidemije. Poleg tega vse bolj obremenjuje gospodarstvo in ljudi, saj bo v naslednjih petih letih uvedla za 7,5 milijarde evrov novih dajatev. "Ste vlada višjih davkov, novih omejitev, birokratskih ovir in prepovedi," je dejal Golobu in ga vprašal, kam gre ves na novo pobrani denar.

Vlada se po Golobovih besedah zaveda, da socialne blaginje ne more biti brez delujočega gospodarstva. "Ponosen sem, da nam je uspelo najti ravnotežje med tem, kaj je javna storitev, sociala, zdravstvo in šolstvo, in med tem, da imamo državo, ki jo tuji gospodarstveniki prepoznavajo kot uspešno in se odločajo za milijardne naložbe. Nekateri se temu smejijo, jaz pa se veselim z zaposlenimi in lokalnim prebivalstvom," je dejal Golob.

"Lahko bi bili v državi davki še nižji in sociale manj. Če ima opozicija program, da bi jemali ljudem in dajali kapitalu, je to legitimno," je dejal. A njegova vlada daje prednost ljudem, ker je to država, v kateri si želi živeti: "Država, v kateri bodo nekateri bogati lastniki, ki danes mogoče izsiljujejo državo za višje cene, imeli za pet metrov daljšo jahto, ni moja, in verjamem, da tudi ne država Slovenk in Slovencev."

"Davki niso namenjeni polnjenju nekega imaginarnega proračuna, namenjeni so temu, da lahko vsak od nas, ne glede na to, v kateri družini se je rodil, dobi kakovostno šolanje, da pride do kakovostne zdravstvene oskrbe in da se lahko dostojno stara. Pri tem je omenil prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek. "Namesto, da smo plačevali 35 evrov neto, kar bi bilo danes verjetno 55 evrov neto ali več, plačujemo 37 evrov bruto," je pojasnil.

Golob: Le z znanjem lahko kot majhna država prosperiramo

Poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček pa je predsednika vlade vprašala, kakšne učinke pričakuje od zakonskih sprememb na področju znanja in bistveno višjega vlaganja v znanost v zdajšnjem mandatu.

Vprašala ga je tudi, kateri so naslednji koraki pri gradnji tako imenovane verige ustvarjanja znanja od najmlajših do prenosa v najbolj napredne gospodarske panoge.

Golob je v odgovoru dejal, da so v tem mandatu sredstva za področje znanja, vse od osnovne šole do inovacij, podvojili. Poleg tega sprejemajo vrsto zakonov, kot sta zakon o visokem šolstvu in zakon o osnovni šoli.

Spomnil je tudi, da so sprejeli novi plačni sistem, ki je na področju šolstva pomembno izboljšal višino plač in drugih prejemkov zaposlenih. Ta korak je po njegovih besedah odraz spoštovanja do znanja.

Gradijo tudi nove fakultete, med drugim na Primorskem, želi pa si, da kmalu tudi v Novem mestu.